Z A P I S N I K
2. seje Združenja športnih centrov Slovenije
Seja je bila v petek, 1. decembra 2006 ob 11.00 uri, v Gradu Dobrovo v Goriških brdih.
Prisotni
Simon Starček, direktor Direktorata za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport, Darko Repenšek, sekretar v Direktoratu za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport, Marko Trškan, direktor Agencije za šport Ljubljana, Rafko Križman, direktor Agencije za šport Novo mesto, Vojko Vojvoda, direktor Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, Miroslav Blažič, direktor Javnega zavoda Dvorana Tabor Maribor, Dušan Lončarevič, strokovni delavec Javnega zavoda za šport Mestne občine Koper - Center pubblico per lo sport di comune citta di Capodistria, Alojz Deželak, direktor Kulturno rekreacijskega centra Hrastnik, Bogdan Čepič, direktor Javnega zavoda Športni center Maribor, Vojko Orel, direktor Javnega zavoda za šport Nova Gorica, Sitar Vladimir, direktor Športnega zavoda Ptuj, Marjan Klepec, direktor Rdeče dvorane, športno rekreacijskega zavoda P.O., Velenje, Velimir Strnad, direktor Zavoda Športni objekti Bežigrad, Boris Makoter, direktor Zavoda »Športno rekreacijski center Tivoli« Ljubljana, Silvester Marič, predsednik sveta Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Robert Krkoč, direktor Zavoda za šport Ajdovščina, Ciril Kolešnik, direktor Zavoda za šport Brežice, Zoran Kramar, direktor Zavoda za šport Jesenice, Jože Jenšterle, v.d. direktor, Zavoda za šport Kranj, Robert Markelj, direktor Javnega zavoda Ratitovec Železniki, Božo Dragan, direktor Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana, Viljem Stegne, strokovni delavec Zavoda za šport Slovenska Bistrica, Darko Ratajc, direktor Zavoda za šport Slovenske Konjice, Roman Vodeb, direktor Zavoda za šport Trbovlje, Boris Vrhovnik, direktor Zavoda za šport Zagorje ob Savi, Alojz Mavrič, direktor Športnega parka Kodeljevo Ljubljana, Zveza športnih društev Slovan Ljubljana, Matej Gašperin, v.d. direktor Zavoda za šport Medvode, Matjaž Udir, direktor Zveze športnih društev Krim Ljubljana, Milorad Orelj, direktor Železničarskega športnega društva Ljubljana, Marjana Mežnar, direktorica Zveze mariborskih športnih društev Branik, Aleš Antolinc, direktor Železničarskega športnega društva Maribor, Aleksander Hribar, direktor Športnega centra Ribnica, Občina Ribnica, David Zupan, direktor Športnega centra GIB Ljubljana, Tomo Tiringer, tajnik Športne zveze Postojna, Marjan Kosi, direktor Zavoda za šport Maribor in Vladimir Stubelj, strokovni delavec Centra za kulturo, šport in prireditve Izola.
Službeno odsotnost so opravičili: Branko Žnidarič, direktor Javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer, Marija Imperl, direktorica KTRC, kulturno turističnega rekreacijskega centra Radeče, Matjaž Ukmar, direktor Športnega in mladinskega centra Piran – Centro sportivo e giovanile Pirano, Jože Lenart, direktor Športnega zavoda Ravne na Koroškem, Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Branko Velišček, direktor Zavoda za šport Občine Tolmin, Aleš Murn, direktor Zavoda za šport Škofja Loka, dr. Edvard Kolar, direktor Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Ivan Pfeifer, direktor Javnega gospodarskega zavoda za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenja z javnimi objekti Celje in Aleš Remih, direktor Športnega centra Triglav d.o.o. Ljubljana.
Dnevni red
- Ugotovitev prisotnosti
- Zapisnik ustanovne seje združenja
- Poročilo o delu Odbora upravljavcev športnih centrov Slovenije in Združenja športnih centrov Slovenije v letih 2005 in 2006
- Program in finančni načrt združenja v letu 2006
- Izdelava normativnih aktov za člane združenja
- Zakon o športu
- Katalog Združenja športnih centrov Slovenije
- Marketinški program
- Razno
Razprava in sklepi
Sejo je odprl predsednik združenja Jože Jenšterle in predlagal članom skupščine, da sejo vodi Marko Trškan. Za overovatelja zapisnika seje skupščine je predlagal Alojza Mavriča in Borisa Makoterja.
Sklep 1
Člani skupščine so za predsedujočega seje skupščine združenja potrdili Markota Trškana in za overovatelja zapisnika Alojza Mavriča in Borisa Makoterja. Zapisnik piše Jana Janežič.
Sklep 2
Člani skupščine so, na predlog predsedujočega, potrdili dnevni red seje skupščine združenja.
TOČKA 1
Ugotovitev prisotnosti
Sklep 3
Na seji skupščine Združenja športnih centrov Slovenije je bilo od 42 članov združenja, prisotno 32 članov. V skladu z 18. členom Statuta združenja je bila seja skupščine sklepčna.
TOČKA 2
Zapisnik ustanovne seje združenja
Sklep 4
Skupščina Združenja športnih centrov Slovenije potrjuje zapisnik ustanovne seje Združenja športnih centrov Slovenije, ki je bila dne 11. maja 2006 v Portorožu.
TOČKA 3
Poročilo o delu Odbora upravljavcev športnih centrov Slovenije in Združenja športnih centrov Slovenije v letih 2005 in 2006
Poročilo je predstavil predsednik združenja Jože Jenšterle. V razpravi so sodelovali Ciril Kolešnik, Alojz Mavrič in Miroslav Blažič. Kolešnik je ugotavljal, da pri delovanju združenja še niso doseženi vsi pričakovani rezultati, potrebno bo vložiti več dela in nadaljevati z ozaveščanjem javnosti, države in občin. Na naslednjo sejo naj se povabi minister za šolstvo in šport. Mavrič je pohvalil dosedanje delo članov združenja, še posebej angažiranje predsednika. Blažič je ugotavljal, da bo potrebno opozoriti Ministrstvo za šolstvo in šport, da šolske telovadnice ne ustrezajo standardom in normativom mednarodnih športnih zvez in zato niso primerne za športne prireditve.
Sklep 5
Skupščina Združenja športnih centrov Slovenije sprejema Poročilo o delu Odbora upravljavcev športnih centrov Slovenije in Združenja športnih centrov Slovenije v letih 2005 in 2006.
TOČKA 4
Program in finančni načrt združenja v letu 2007
Program in finančni načrt je predstavil predsednik združenja Jože Jenšterle. V razpravi so sodelovali Aleš Antolinc, Ciril Kolešnik, Boris Makoter, Aleksander Hribar, Marjan Klepec, Roman Vodeb, Simon Starček in Jože Jenšterle. Antolinc je predlagal, da se dopolni marketinška ponudba združenja s ponudbo blaga, ki ga bodo podjetja ponudila članom združenja pod ugodnejšimi pogoji preko javnih razpisov združenja (na primer barve, oprema in drugo). Kolešnik je predlagal dopolnitev programa z izdelavo mednarodne primerjalne analize športne infrastrukture. To analizo bi lahko naredili v sodelovanju z ministrstvom, olimpijskim komitejem in republiškimi panožnimi športnimi zvezami. Makoter je predlagal dopolnitev 5. točke programa. Sodelovanje z občinami naj bi poleg načrtovanja prostora in urbanizma razširili tudi na sodelovanje s športnimi društvi v zvezi z uporabo športnih objektov, obračunavanjem te uporabe in DDV. Hribar je predstavil delovanje športnega centra v Ribnici in povedal, da uporabo športnih objektov v občini določa občinska komisija. Športna društva ne dobijo finančnih sredstev ampak ure uporabe športnih objektov. Klepec je opozoril, da je poleg normativnih aktov zavodov (6. točka programa) in Zakona o športu (8. točka programa) potrebno spremljati tudi druge zakone in podzakonske predpise, ki urejajo upravljanje športnih centrov. Predlagal je, da se izdela pregled vse zakonodaje, ki ureja upravljanje športnih centrov in se objavi na spletnih straneh združenja. Kolešnik je opozoril, da združenje mora sodelovati kot zainteresirana stranka pri pripravi zakonov s področja upravljanja športnih centrov in izgradnje športnih objektov (prostorski redi, programske naloge in idejni projekti). Starček je v imenu ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera, pozdravil člane združenja. Povdaril je pravilno programsko usmerjenost združenja ter dobro sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo in šport, Direktoratom za šport, ki se sedaj reorganizira. Direktorat je v svoj program dela uvrstil tudi sodelovanje z združenjem, ker se zaveda pomembnosti upravljanja in vzdrževanja športnih centrov ter razvoja športne infrastrukture v državi. Posebej so pomembni nacionalni razvojni športni projekti, kot sta Nacionalni športni center Leon Štukelj v Ljubljani ter Nordijski center Planica. Direktorat želi v sodelovanju z združenjem koordinirati razvojne interese na področju razvoja športne infrastrukture ter zagotavljati črpanje sredstev iz evropskih skladov. Starček je poudaril, da bo potrebno zgraditi informacijski sistem, ki bo zagotavljal informacije o športnih centrih v državi. V sodelovanju z združenjem bo potrebno zbrati podatke, izdelati posnetek stanja ter razvojne usmeritve, posebej na področju športno-turistične infrastrukture. Predlagal je, da se člani združenja vključijo v projektne skupine za posamezne nacionalne in regionalne projekte. Povdaril je, da je bilo ministrstvo v zadnjih letih uspešno pri izgradnji športnih objektov, saj je bilo zgrajeno 270.000 m2 vadbenih površin, od tega 60.000 m2 pokritih površin. Ministrstvo bo podpiralo investicije v energetsko varčne objekte in pripravilo standarde in normative za upravljanje in vzdrževanje športnih objektov na podlagi »dobrih praks« iz držav Evropske unije. Starček bo predlagal sestanek predstavnikov združenja z ministrom za šolstvo in šport. Jenšterle je povdaril, da morajo člani združenja sodelovati pri pripravi standardov in normativov upravljanja in vzdrževanja športnih centrov. Katalog športnih centrov Slovenije, ki ga pripravlja združenje bo ponudil podatke o športnih objektih, predvsem pa bo predstavitev športne infrastrukture v državi.
Sklep 6
Skupščina Združenja športnih centrov Slovenije sprejema Program in finančni načrt združenja v letu 2007.
Sklep 7
Skupščina Združenja športnih centrov Slovenije sprejema predloge za dopolnitev programa, ki so bili podani v razpravi.
TOČKA 5
Izdelava normativnih aktov za člane združenja
V razpravi so sodelovali Jože Jenšterle, Marko Trškan, Alojz Mavrič in Vojko Orelj. Jenšerle je predlagal, da združenje pridobi ponudbe specializiranih podjetij in strokovnjakov, za izdelavo normativnih aktov, ki bodo vključevali osnutke pravilnikov, ki določajo organizacijo, sistemizacijo in plače javnih zavodov in drugih upravljavcev športnih centrov.
Pomembna področja, ki jih bodo opredeljevali normativni akti bodo: katalog del, sistemizacija delovnih mest, sistem plač in plačni količniki za posamezna delovna mesta, sistem napredovanj, delovni čas, dodatki in druga področja. V normativnih aktih bosta na podlagi zakonov in podzakonksih predpisov opredeljena javna služba in tržna dejavnost. Trškan je opozoril na pomen enotne ureditve upravljanja in financiranja športnih objektov. Mavrič je predlagal, da se z izdelavo normativnih aktov vsem članom združenja zagotovi pogoje za ureditev njihove organizacije in delovanja. Orelj ugotavlja, da imamo upravljavci športnih centrov zelo različne pogoje za delovanje in upravljanje športnih objektov (oprema, delavci in drugo).
Sklep 8
Skupščina Združenja športnih centrov Slovenije sprejema predlog za izdelavo normativnih aktov za člane združenja, tako kot je določeno v programu in finančnem načrtu združenja v letu 2007.
TOČKA 6
Zakon o športu
V razpravi so sodelovali Miroslav Blažič, Marko Trškan, Bogdan Čepič, Darko Repenšek, Alojz Mavrič, Ciril Kolešnik in Roman Vodeb. Blažič je opozoril, da država mora razmejiti profesionalni in neprofesionalni šport ter določiti status prostovoljnih športnih delavcev, saj so oni nosilci delovanja športnih društev in zvez. Trškan je povedal, da zakon potrebuje predvsem država, ki mora v zakonu določiti predvsem javni interes v športu. Dosedanji zakon ni zagotavljal razvoja športa, saj je preveč stvari omejeval. Novi zakon mora zagotoviti »svoboden razvoj športa«. Opredeliti mora tudi vrhunski in profesionalni šport, ki je v Ljubljani v velikem delu propadel. Drugi zakoni določajo v športu pogoje, ki niso izpolnjivi. Kljub temu, da imamo v Sloveniji več diplomantov Fakultetet za šport in športnih novinarjev, kot v preteklosti, se šport ne razvija. Zakon mora določiti nov sistem financiranja športa in omejiti pristojnosti inšpekcijskih služb. Repenšek je povedal, da je koordinator priprave zakona. Zakon naj bi bil sprejemljiv tako za državo kot izvajalce. Po osmih letih veljavnosti dosedanjega zakona je potrebno zakon spremeniti. Organizirane so regijske obravnave, kar na ministrstvu ocenjujejo kot pravi pristop. Rokovnik sprejema zakona je okviren. Repenšek je pozval vse upravljavce športnih centrov, da se vključijo v obravnavo zakona. Delovanje upravljavcev športnih centrov določajo tudi zakoni s področja prostora, zdravstva, financ, davkov in drugih področij. Mavrič je povdaril, da ima za razliko od športa, šolstvo vse določeno z zakonom. V občinah še danes trdijo, da ne morejo dati športnim zvezam v upravljanje športnih objektov s koncesijami. Upraljavci športnih objektov se težko prilagajo zahtevam in spremenjenim pogojem tekmovanj, ki jih postavljajo republiške panožne športne zveze. Kolešnik pravi, da zakon potrebuje država, da vzpostavi odnos do športa. Z zakonom določa pogoje za razvoj športa. Organizacijo športa mora prepustiti civilni športni sferi in gospodarstvu. Spremeniti bo potrebno miselnost pri opredeljevanju športa. Direktorat naj zaključi dogovorjene razprave, vendar je potrebno postopek oblikovanja zakona vrniti na začetek. Postavlja se vprašanje kako lahko zakon o športu vključi bodoče pokrajine. Vodeb ima pozitiven odnos do sprememb zakona. Zanj je problematičen Nacionalni program športa. Država preveč regulira šport. Koncept zakona ni v redu. Športna društva in zveze imajo vse večje težave. On sam lahko skozi delovanje zavoda za šport več pomaga pri razvoju športa v občini kot športna zveza. Pri delovanju javnih zavodov ne more biti prevladujoča logika trženje in dobiček, saj bo šport propadel. Stimulacija upravljavcev športnih objektov mora biti vezana na število obiskovalcev.
Sklep 9
Združenje športnih centrov Slovenije bo v okviru razprav o Zakonu o športu, uskladilo pripombe in predloge članov združenja in jih predstavilo Ministrstvu za šolstvo in šport.
TOČKA 7
Katalog Združenja športnih centrov Slovenije
Katalog je predstavil Jože Jenšterle in predlagal, da pri financianju priprave in tiska sodeluje tudi resorno ministrstvo in Slovenska turistična organizacija. Vojko Orelj je predlagal, da katalog predstavimo medijem in javnosti, na posebni predstavitvi.
Sklep 10
Skupščina Združenja športnih centrov Slovenije predlaga članom združenja, da posredujejo vse podatke o poslovanju in fotografije športnih objektov za pripravo Kataloga športnih centrov Slovenije.
TOČKA 8
Marketinški program
Program je predstavil Jože Jenšterle. Sezname dobaviteljev je poslalo sedem članov združenja. Na seznamih je 688 dobaviteljev. Podal je oceno, da upravljavce športnih centrov oskrbuje okoli 3.000 dobaviteljev blaga in storitev ter izvajalcev del. Tem podjetjem moramo takoj poslati marketinške ponudbe združenja in članov.
Sklep 11
Skupščina Združenja športnih centrov Slovenije predlaga članom združenja, da posredujejo sezname dobaviteljev blaga in storitev, za izvedbo marketinškega programa združenja.
TOČKA 9
Razno
Vojko Vojvoda, direktor Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, je prisotne člane združenja, vprašal koliko javnih zavodov ima plače zaposlenih delavcev v celoti pokrite iz občinskih sredstev. Štirinajst članov je odgovorilo, da imajo plače zaposlenih delavcev v celoti pokrite iz občinskih proračunov.
Seja skupščine Združenja športnih centrov Slovenije je bila zaključena ob 13.30.
Zapisala Jana Janežič.
Overovatelja zapisnika:
1. Alojz Mavrič
2. Boris Makoter
