Plače direktorjev
Februar 2006 |
Združenje športnih centrov Slovenije je na Ministrstvo za javno upravo naslovilo Pobudo za spremembo Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. Združenje je uspelo, saj je ministrstvo njegovo pobudo sprejelo in direktorjem javnih zavodov za šport povišalo plačne osnove za tri plačne razrede.
Pobuda za spremembo uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju Javni zavodi za šport, ki delujemo v okviru Odbora upravljavcev športnih centrov Slovenije, dajemo Ministrstvu za javno upravo, pobudo za spremembo Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Ur.l. RS št. 73/2005) v delu, ki določa razpone za uvrstitev direktorjev, oseb javnega prava v plačne razrede, katerih ustanovitelj in pretežni financer je lokalna skupnost oziroma proračun lokalne skupnosti (Priloga III).
Podpisniki pobude predlagamo, da se na podlagi dopolnjenih in spremenjenih podrobnejših kriterijev za uvrstitev delovnih mest direktorjev v plačne razrede, delovna mesta direktorjev zavodov za šport razvrstijo v plačne razrede od 42 do 52.
Rok za izdajo novih odločb za plače direktorjev javnih zavodov za šport, naj se podaljša, do obravnave naše pobude za spremembo Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju in odločitve.
O B R A Z L O Ž I T E V
Uredba o plačah diektorjev v javnem sektorju, ki jo je sprejela Vlada republike Slovenije, določa plačne razrede in podrobnejše kriterije za uvrstitev direktorjev v plačne razrede.
Direktorje javnih zavodov za šport, je vlada med 156 direktorji različnih uradov, ustanov in zavodov, razvrstila na zadnje mesto, v plačni razred od 32 do 45.
Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, vzpostavlja strokovno neutemeljen, krivičen in neetičen plačni sistem v javnih zavodih za šport. Kriteriji, ki so bili uporabljeni pri direktorjih javnih zavodov za šport, niso strokovno argumentirani in obrazloženi. Direktorji javnih zavodov za šport smo razvrščeni bistveno nižje kot direktorji primerljivih javnih zavodov v drugih dejavnostih. Strokovni delavci v javnih zavodih za šport, ki so za svoje delo odgovorni direktorjem, so upravičeni do višjih plač kot jih imajo direktorji javnih zavodov (Zakon o plačah v javnem sektorju. Razpon plač je do 47 plačilnega razreda.).
Status direktorjev javnih zavodov s področja športa je opredeljen strokovno nelogično, krivično in neetično, glede na obseg in zahtevnost dela, odgovornost za varnost uporabnikov športnih objektov ter odgovornost za upravljanje z občinskim premoženjem velike vrednosti.
Podrobnejši kriteriji za uvrstitev delovnih mest direktorjev v plačne razrede morajo upoštevati naslednje elemente:
1. Javni interes
V javnih športnih objektih se izvajajo programi športa, ki so v javnem interesu. To so: (1) obvezna šolska športna vzgoja, (2) množični rekreativni šport, (3) vrhunski šport in (4) posebni programi (programi vrtcev, programi upokojenskih društev, rehabilitacija invalidov, študentski šport, strokovno usposabljanje delavcev v gospodarskih družbah in drugi posebni programi). Upravljavci javnih športnih objektov morajo v skladu z Nacionalnim programom športa in občinskimi programi športa zagotavljati visoke standarde storitev za varno in kakovostno uporabo športnih objektov. V te programe je vključeno dve tretjini vseh uporabnikov športnih objektov v Sloveniji.
2. Nacionalni interes v športu
Upravljavci športnih centrov zagotavljamo vrhunske pogoje za velike mednarodne športne prireditve. Neposredni mednarodni televizijski prenosi evropskih prvenstev, svetovnih pokalov, evropskih klubskih in drugih tekmovanj, najbolje promovirajo Slovenijo. V javnih športnih objektih se odvijajo tudi priprave državnih reprezentanc.
3. Zakoni in podzakonski predpisi
Upravljavci javnih športnih objektov imamo veliko odgovornost pri izvajanju zelo zahtevnih zakonskih predpisov, ki določajo varno uporabo športnih objektov, ravnanje z nevarnimi snovmi ter zagotavljanje drugih pogojev za uporabo športnih objektov. Direktorji javnih zavodov za šport, so poleg splošne odgovornosti za upravljanje s športnimi objekti, tudi kazensko odgovorni za izvajanje omenjenih zakonov.
4. Pomen javnih športnih centrov v lokalnih skupnostih
Športni centri so zelo pomembni javni komunalni objekti v lokalnih skupnostih. Njihova vrednost presega več stomilijonov tolarjev, velikokrat tudi več milijard tolarjev. Površine na katerih so zgrajeni obsegajo več desettisoč kvadratnih metrov. Športni centri so pomemben dejavnik urbanega življenja ter varstva okolja. Programi, ki se odvijajo v javnih športnih objektih, se vključujejo v programe preprečevanje mladinskega kriminala in jemanja nedovoljenih drog. Šport je del kulture.
5. Vpliv športnih centrov na gospodarstvo
Športni centri so pomemben dejavnik gospodarskega razvoja v lokalnih skupnostih, regijah in državi. Storitve športnih centrov se vključujejo v turistično ponudbo mest, regij in države ter ustvarjajo več stotisoč turističnih storitev. V športnih centrih se organizirajo velike mednarodne športne, kulturne in druge prireditve, ki imajo z neposrednimi televizijskimi prenosi velik vpliv na promocijo gospodarstva in države. Pri gradnji in vzdrževanju športnih centrov sodelujejo projektantska in gradbena podjetja, proizvajalci in montažerji opreme ter drugi izvajalci del. Športni centri so pomemben del komunalne infrastrukture mest. Investicijski projekti v izgradnjo športnih centrov so pomemben dejavnik razvoja mest.
6. Specifični pogoji pri upravljanju in vzdrževanju športnih centrov
Športni centri večinoma obratujejo celo leto. Športni objekti so odprti vse vikende in praznike ter med zimskimi in poletnimi počitnicami. V času ko objekti ne obratujejo, se izvajajo redna in investicijska vzdrževalna dela. Delavci zavodov opravljajo svoje delo v manj ugodnem delovnem času (vikendi, prazniki in počitnice) in pod posebnimi pogoji (nevarne snovi, klor, amoniak). Upravljavci morajo zagotoviti vse varnostne ukrepe za zaščito delavcev in uporabnikov. Kazensko odgovornost za zagotavljanje varnosti delavcev in uporabnikov nosijo direktorji javnih zavodov. Ob izvajanju Uredbe naj opozorimo na možne negativne posledice, ki lahko nastanejo. Z znižanjem plač direktorjev, se bo brez strokovno utemeljenih razlogov, spremenil sistem plač v javnih zavodih. Pojavile se bodo nelogičnosti, saj bodo strokovni delavci, na podlagi Zakona o plačah v javnem sektorju, upravičeni do višjih plač, kot jih bodo imeli direktorji. Vzpostavil se bo krivičen in neetičen plačni sistem, ki lahko vodi v slabšanje kadrovske strukture zaposlenih in posledično nižanje kakovosti storitev za uporabnike. Pobudo pošiljamo Ministrstvu za javno upravo, od katerega pričakujemo, da jo obravnava in pripravi spremembe Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju.
Ob izvajanju Uredbe naj opozorimo na možne negativne posledice, ki lahko nastanejo. Z znižanjem plač direktorjev, se bo brez strokovno utemeljenih razlogov, spremenil sistem plač v javnih zavodih. Pojavile se bodo nelogičnosti, saj bodo strokovni delavci, na podlagi Zakona o plačah v javnem sektorju, upravičeni do višjih plač, kot jih bodo imeli direktorji. Vzpostavil se bo krivičen in neetičen plačni sistem, ki lahko vodi v slabšanje kadrovske strukture zaposlenih in posledično nižanje kakovosti storitev za uporabnike.
Pobudo pošiljamo Ministrstvu za javno upravo, od katerega pričakujemo, da jo obravnava in pripravi spremembe Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. |
